KAUTAHA ‘AE KAU NGÄUE FAKAPULE’ANGA/ (PSA)
Ngaahi Ongoongo & Fanongongo
1. Kuo lava ‘eni ‘ae uike ‘e 3 hono fakahū ki he Palēmia/ ‘etau kole ke fakalōloa ‘etau MOU/ kā ‘oku te’eki ai ke ma’u ha tali ‘i hono ‘ave ‘ae ‘atikolo/ ni ki he pepa ke paaki/. ‘Oku tukuange ‘ae faingamalie ke fai mai ha tali ‘ae Palēmia ki mu’a ‘ihe faka’osinga ‘o ‘Epelei/. Mou fakaongoongo mai pē kau Mēmipa.
2. Kuo lava lelei ‘ae savea na’e fakahoko/ pea ‘oku kei fai hono ‘analaiso pea ‘e toki fakahoko atu hono ola/ mo ‘ave ki he Palēmia homou loto/ fekau’aki moe hiki vāhenga moe fakalelei fakapolitikale/.
3. ‘E kamata to’o hotau ngaahi ‘inasi/ ki he’etau Kautaha Nō (Credit Union) he vahe ‘oe uike/ ni pē ko e vahe hoko/. ‘E toki fakaava faka’ofisiale leva ‘etau CU ki Siulai mo kamata ai pē mo e ngaahi kole nō. ‘Oku lolotonga takai atu ‘ae Sekelitali/ ke ‘ai ho’omou ngaahi tā pāsipōoti ke ‘ai ki ho’o ngaahi kaati ID mēmipa/.
3. Na’e hā mai he Televisione Tonga/ ‘ae Fakahinohino Lao Pule/ (FLP - Solicitor General) ‘oe Potungaue Lao ‘ae Pule’anga/, Linda Folaumoetu’i, he pō Falaite kuo ’osi / ‘o fai mai hono fakaikiiki ‘oe Lao mo e ngaahi Tu’utu’uni (regulations) ki he kau Ngāue Fakapule’anga/. ‘Oku tau fakamālō ‘ihe ngaue lahi ko eni/ kapau ko e polokalama/ na’e fakataumu’a ke mahino ki he kau Ngāue Fakapule’anga/ ‘enau totonu fakalao/ moe tu’utu’uni ‘ae Lao/. Pea na’e totonu ke fakahā mai mai ai mo ‘enau ngaahi totonu fakakonisitutone/. Kapau leva na’e fakataumu’a ‘ae polokalama/ ke fakailifi’i ‘ae kau Ngāue Fakapule’anga/ ‘oku kole fakamolemole atu ‘ae PSA ke tuku ‘ae fa’ahinga ngāue pehē ia he’ikai ma’u ai ha lelei ia ‘ae Pule’anga/ moe Fonua/.
Ko e me’a ‘oku mahino ki he Poate Pule/ ki he ‘uhinga ‘oe fo’i polokalama/, na’e ma’u ‘e he’etau Sekelitali, Mele ‘Amanaki, ha tohi fakafo’ituitui kiate ia ‘ihe uike atu mei he FLP ko e ‘uhi/ ko ‘etau Kolomu na’e ha ‘ihe Kele’a ‘ihe ‘aho 21 ‘o Ma’asi/ fekau’aki mo hono tuku fakataimi ia ki tu’a mei he ngāue fakapule’anga/. ‘Aia na’e/ pehē ai ‘ehe FLP na’e hangē ‘oku tukuaki’i ‘ehe’etau Kolomu/ na’e kau ‘ae Minisitā Lao mo ‘Ateniseniale/, ‘Alisi Taumoepeau, he tu’utu’uni ke tuli fakataimi ai ‘ae Sekelitali mei he ngāue/. Na’e hā ‘ihe tohi/ ni na’e ‘ikai kau ‘ae Minisita Lao/ ‘ihe ngāue (process) na’e tuku ai ‘ae Sekelitali/ ki tu’a he na’e fai fakatatau ‘ae ngāue ko ia/ ki he Ngaahi Tu’utu’uni ki hono Fakahoko ‘ae Ngaahi Tautea ‘ihe Ngaue Fakapule’anga/ (Public Service Disciplinary Procedures Regulation 2003) he na’e fai ‘ae ngāue koia/ ‘ehe Komiti ‘o hange ko ‘ene fakamatala he televisione/. Fakatatau ki he Tu’utu’uni/ ‘oku kau ki he Komiti ko eni ‘ae FLP/, ‘Ulu ‘oe Potungāue Ngoue/ (Peni Vea), Sekelitali Le’ole’o ‘oe PSC/ (Nunia Mone) mo e ‘Atita Seniale/ (Pohiva Tu’i’onetoa). Pea na’e pehē ai ‘ehe FLP/ ko honau fakatongia mei he Potungāue Lao/ ke fai ‘ae fale’i fakalao kihe kau Komisiona/ (PSC) ‘ihe founga fakapolofesinale, tau’atāina mo ta’eilifia ‘o ‘ikai uesia ‘iha me’a fakafo’ituitui.
Na’e tali ‘ehe Poate Pule/ ‘ae tohi ‘ae FLP/ he uike kuo’osi/ ko e ‘uhi ‘oku ‘ikai koe Kolomu ‘ae Sekelitali/ ka koe kolomu ‘ae PSA pea na’e totonu ke faitohi mai ‘ae FLP ki he Poate Pule/. Na’e fakahā ki he FLP ‘oku fua (responsible) ‘ehe Minisitā ‘ae ngaue/fale’i (lelei pē kovi) ‘oku fakahoko he’ene kau ngāue/. Kapau ‘e faka’ilo ha taha ngāue he Pule’anga/ ‘ihe Fakamaau’anga/ (‘ehe Kakai/ pe ha tokotaha ngāue) ‘o makatu’unga ha ngāue ta’efakalao kuo fakahoko, koe Minisitā moe Pule’anga/ ‘oku faka’ilo/ kae ‘ikai koe tokotaha Ngāue Fakapule’anga/. Ko e fakatātā mahino ‘oku ofi mai kia kitautolu/, ko e ngāue koia na’e fai ‘ehe kau Sōtia ki hono fakakau ‘o ‘etau Palesiteni/, Dr. ‘Aivi Puloka, pea mo e Sekelitali/ he Lisi ‘Uli’uli (Black List) ‘i Tīsema ‘oe ta’u kuo’osi/ ‘o ta’ofi ai ke ‘oua tena folau ki tu’apule’anga/ mo ‘alu ki he ‘api nofo’anga/. Na’e ‘ikai faka’ilo ‘ae kau Sōtia na’e ‘ihe timi na’a/ nau fai ‘ae fa’u (compile) ‘oe Lisi ‘Uli’uli/ ka na’e faka’ilo ‘ae Minisitā Tau Malu’i Fonua/, Minisitā Polisi/, Palēmia/ mo e Pule’anga Tonga/.
Na’e toe fakahā foki ki he FLP na’e ‘osi fakahū ‘ehe Minisitā Ngoue, Me’atokoni,Vao ’Akau Lalahi & Toutai/ ‘ae launga’i ‘oe Sekelitali/ ki he Kapineti/ ‘i Tisema 2006/ pea ko e Minisitā Lao mo ‘Ateniseniale/ ‘ae fale’i fakalao ‘ihe Kapineti/ ‘aia ko e fakamo’oni ta’etoeveiveiua ia na’e kaunga tonu pē ‘ae Minisitā/ ni ki he me’a na’e hoha’a mai kiai ‘ae FLP/ he’ene tohi/.
Na’e toe fakahā foki ki he FLP ‘oku toki mahino pē ‘ae fakapolofesinale, tau’atāina mo ta’eilifia ha fale’i fakalao ‘o kapau ‘oku nau vakai’i ‘ae keisi/ ‘o fakafehoanaki mo e ngaahi keisi ki mu’a ‘oku nau natula tatau/ pea ngāue ‘aki ‘ae konisesini/ (commonsense approach) ki hono fakahoko ‘ae Lao/ pea hiliō ai ‘ae Konisitutone ‘oe Fonua/. Hangē ko ia na’e hā ‘ihe’etau Kolomu ki mu’a/, na’e fokoutua ‘ae Minisitā Lao/ ‘ihe faka’osinga ‘oe 2005/ ‘ihe tukuaki’i ‘oku natula tatau moia ‘oku tukuaki’i kiai ‘a ‘etau Sekelitali (fakafepaki ki he kau Taki) pea neongo na’e fai ‘ae ngāue ‘ae Kapineti/ ke ne fakafisi mei hono tu’unga (FLP ‘oe 2005)/ ka na’e ‘ikai te nau tuli fakataimi ia ki tu’a. Kapau ‘oku lava pē ‘ae fakatonutonu/ ‘ihe loto’i Pule’anga/ ta’efai ha tuli ki ha ‘Ulu’i Potungaue, ko e hā ‘oku ‘ikai fai tatau ai ki he kau Ngāue Fakapule’anga/. Tukukehe kapau na’e kaiha’asi ‘ehe Sekelitali/ ha pa’anga lau mano mei he Pule’anga/ pea ‘oku taau ke tuku ki tu’a kae fai ‘ae fakamaau/. ‘Oku mahino lelei heni ‘ae filifili mānako moe sio fakafo’ituitui he ngāue na’e fai/.
Ko e ngaahi me’a eni kuo tau fakatokanga’i kuo hoko he ngaahi fakamaau ‘oku fai ‘ihe loto’i Pule’anga/ (PSC, Kapineti pe Falealea) ha ngāue hala he loto’i Pule’anga/. (1) ka faihala ha tokotaha ngāue, ‘oku tomu’a tautea pē ‘ihe tu’u ‘ae Lao/ kae ‘ikai fakatokanga’i ‘ene totonu fakakonisitutone/; (2) ka faihala ha ‘Ulu’i Potungaue ‘oku fakatou vakai’i ‘ae tu’u ‘ae Lao/ mo ‘ene totonu fakakonisitutone/; (3) ka faihala ha Minisitā ‘oku vakai’i pē ’enau totonu fakakonisitutone/ (‘aia koe fili kinautolu ‘ehe Tu’i/) kae mate ‘ae Lao/; (4) pea ka faihala leva ha mēmipa mei he Fale ‘oe Tu’i/ pea ‘oku fakatou longo mate pē ‘ae Lao/ moe Konisitutone/ ia. Mālie lahi e!! Na’e ‘ave ‘ae Kolomu ni ke paaki ‘oku kei fakaongoongo pe ‘ae Sekelitali ‘aia ko e lava ‘aki ‘eni ‘ae uike ‘e 10 ‘ene ‘i tu’a/.
Pa’anga Vāhenga Malōlō
Na’e ‘iai ‘ae fakahoko mai ‘ehe tokolahi ‘oe kau Mēmipa/ lolotonga ‘ae Savea/ ‘enau hoha’a ‘ihe’enau lau ‘ihe Taimi ‘o Tonga/ fekau’aki moe pehē tokua na’e ‘alu ‘ae CEO ‘o ‘etau Poate Vāhenga Malōlō ‘o vakai ke ‘inivesi ‘etau pa’anga/ ‘iha langa hotele ‘i Vava’u. Na’e ‘osi fai ‘ae ‘eke ‘ae me’a/ ni ki he taha ‘o ‘etau Fakafofonga ‘ihe Poate/ Vāhenga Malōlō pea na’a/ ne pehē ‘oku te’eki ke fakahū ange ha me’a pehē ki he Poate/ pea ‘oku ‘ikai ha’ane ‘ilo kiai. Ko e ‘uhī ko e toe ‘asi mai ‘ihe ‘atikolo ‘e taha ‘oe Kele’a ‘ihe uike atu/ fekau’aki moe me’a tatau moe ngaahi fakamole ‘oku fai‘aki ‘etau pa’anga vāhenga malōlō ko ‘etau toki ‘ilo e kiai; mo e fu’u tokolahi ‘ae kau Minisitā ‘oku kau he’etau Poate/ ka ‘oku ‘ikai ha’anau peni ‘e taha ki he’etau pa’anga/, kuo lahi ‘ae telefoni mai ‘ae kau Mēmipa ‘o hoha’a ki he me’a/ ni. Ko ia na‘e fai ‘ehe Poate Pule/ ‘ae tohi ‘o fakafofonga’i kitautolu ke fai mai ha fakamatala ‘etau CEO ki he ngaahi me’a/ ni. ‘Oku totonu pē ke tau tokanga ki he’etau pa’anga/ he ko e fu’u pa’anga lahi ‘ae $50 miliona, ke mahino ‘oku malu pea ke totongi mai ‘ehe Pule’anga/ ‘ae pa’anga la’i pepa ‘oku nau ‘omai/, he ‘oku mahu’inga tatau pe ‘ae pa’anga la’i pepa/ moe ngaahi pa’anga loi ‘oku tufaki holo ‘i Tonga/ ni. Fakamālō ki he Fakafofonga Fika 2 ‘o Tongatapu/ ki he Falealea/ hono fakamanatu mai ‘ae me’a/ ni na’a tau ‘ohovale pē kuo toe ha’u ha fu’u tokotaha fakakata ‘o ‘ave ‘etau pa’anga/ ‘o hangē ko pa’anga talifaki ‘ae Pule’anga/.
Ka ‘oku mou fiema‘u ha toe fakamatala pē tokoni ki ha’o lāunga pea ke fetu‘utaki mai ki he fika telefoni 52-899. Lau ma’u pe he KELE’A/ mo e Tongastar/ (www.tongastar.com) ke ke ‘inasi he ngaahi langa ngāue ho‘omou Kautaha/.
In Unity & Solidarity
HO’OMOU POATE PULE